Pri vakuumskem sušenju se na tlačni strani črpalke odsesani plini zaradi adiabatne kompresije lahko segrejejo preko temperature samovžiga eksplozivne zmesi. Zato je pri črpalkah, ki niso opremlnjene s plamenskimi zaporami pomembno, da je odsesana plinska zmes vedno inertna. Inertnost odsesane plinske zmesi se lahko poruši že pri minimalnih netesnostih sistema. Da se prepreči nastanek eksplozivne zmesi, je treba sistem prepihovati z balastnim inertnim plinom, ponavadi z dušikom. Minimalni potrebni pretok dušika je odvisen od temperature sušenja, tlaka sušenja in od mejne koncentracije kisika za topila, ki se odhlapevajo.
Na abscisi je absolutni tlak sušenja v vakuumskem sušilniku, na ordinati pa je minimalni potrebni volumski pretok dušika v enotah črpalne hitrosti vakuumske črpalke. Pri tem so enote za pretok dušika normne, enote za črpalno hitrost črpalke pa ne, ker proizvajalci običajno navajajo črpalno hitrost pri doseženem absolutnem tlaku. Npr., da sušenje poteka s topilom, ki ima pri 20°C mejno koncentracijo kisika 8%. Sušenje naj poteka pri temperaturi 60°C in absolutnem tlaku 100 mbar, tam pa naj bo črpalna hitrost črpalke enaka 100 l/min. V tem primeru je ustrezni pretok dušika približno 9 normnih litrov na minuto. Manjši skok oziroma nezveznost grafa (v navedenem primeru pri tlaku približno 150 mbar) nastane zato, ker se pri črpanju iz tako nizkega tlaka zmes na tlačni strani črpalke že toliko segreje, da se mejna koncentracija kisika pri tej temperaturi spusti pod 5%, pod to vrednostjo pa so skladno dokumentu CEN/TR 15281 poostrene zahteve za potrebno rezervo med mejno koncentracijo kisika in delovno koncentracijo kisika.